»Sem na Slatkonjo glej, ki v zemskem čaka še prahu,gori v nebo gredé, Deva preblaga, nazaj.Pesmi poslušaj glas, ki ti naša jih grla pojejo,hvalnice naših ust, ki te, Devica, slavé.Usmili vendar se me, ter vzemi prosečega hlapcas svojo pomožno roko gori nad zvezde v nebo.«
»To pesem v pobožni umetnosti ustvarja tebi, preblaga mati, Jurij Slatkonja, škof Pičenski, kantor in reditelj cesarskega zbora, potapljajoč se marljivo v veselje tvojih praznikov; posebno pa mu je pri srcu oni dan, ko si bila vzeta v nebo, na katerem se svetiš v lepoti lunini in si izbrana za sonce.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju